petek, december 14, 2007

So fotografi nesrečni?

Koliko so ljudje zadovoljni s svojim poklicem? Koliko so fotografi zadovoljni s svojim poklicem? Takole po občutku bi človek rekel, da precej, nenazadnje je to čudovit poklic, a Timova raziskava je pokazala nasprotno - fotografi so po zadovoljstvu povsem na dnu lestvice, približno na enaki ravni kot točaji. Moje izkušnje sicer tega ne potrjujejo in drugi kreativni poklici, naprimer igralci, so povsem na vrhu, a katerikoli internetni fotografski forum razkrije kulturo neprestanega pritoževanja.

Kaj pa, če je vse res? In če si izbereš fotografski poklic, boš zelo verjetno nesrečen?

Via: APE

9 Comments:

Blogger maja h. said...

Hehe.. glih dans mi je b5 rekel, da je življenje tok lepo, da je že skor kičasto. :)
Sej to še ne pomeni, da si nesrečen, če se pritožuješ? :)

petek, december 14, 2007 6:44:00 pop.  
Blogger Marta L. said...

Se strinjam z B5-om ... Mene osreči vsaka moja dobra fotka, in kar je najlepše: polepša dan tudi drugim - in traja vse življenje ... le kaj je lepšega kot ustvarjati nekaj za zmeraj? :)

petek, december 14, 2007 9:27:00 pop.  
Blogger Iva said...

Glede na to, da si fotografski poklic lahko izbereš, si torej lahko srečnejši od večine prebivalstva tega sveta, ki pač nima možnosti, kaj bo počela v svojem življenju in mora živeti tako, kakor mu je bilo vsiljeno v zibelko. Pa so tudi oni lahko srečni. Tako da je sreča oz. uživanje v svojem poklicu zame definitivno tudi stvar perspektive - pač v stilu life's what you make of it. Jaz sem v svojem poklicu zaenkrat super zadovoljna, možnosti za izboljšavo sicer vedno so, ampak ko bo prevladala tista ta zagrenjena, ko se mi ne bo več dalo vstati in oprtati nekajkilsko opremo, potem bom izbrala kakšno drugo možnost. Ker lahko. :)

sobota, december 15, 2007 9:19:00 dop.  
Blogger Borut said...

Strinjam se z vsemi, predvsem pa z Majah!
B5

sobota, december 15, 2007 9:18:00 pop.  
Blogger fotoholik said...

Ustvarjati je že fajn, ampak fotografija je le nekoliko obrtniški poklic - razen seveda na tistih najvišjih nivojih - naučiš se nekaj in to ponavljaš. In potem je tukaj še faktor preživetja in faktor prevelikega števila rib v ribniku, zato se navsezadnje ne čudim, da so dobili takšne rezultate.

@Iva - sej načeloma je res, da si večina ne more izbirat, ampak naša narava je večinoma taka, da se ne bomo šli primerjat z depriviligiranimi iz tretjega sveta, ampak s tistimi, ki jim je ratalo.

ponedeljek, december 17, 2007 12:31:00 dop.  
Blogger Iva said...

@Ivan: sej pravim - meni je vse odvisno od perspektive :) osebno mi je pomembno, da mi ta naša družba omogoča, da lahko napredujem (v fotografskem smislu - kaj šele v osebnem, haha). magnumovka pa nikoli ne bom :)) in je tudi v redu. če malo povzamem marto, se MENI zdi pomembneje, da ustvarjam nekaj dobrega in včasih koristnega kot pa nekaj najboljšega in najbolj vrhunskega na tem svetu. včasih se ti dve dimenziji pokrijeta in mi uspe kakšna dobra fotka. :PPPP no, ampak to je moj pogled in verjamem, da obstaja malo morje drugačnih.

ponedeljek, december 17, 2007 7:23:00 dop.  
Anonymous Morska said...

Pri raziskavah je vedno prisoten t.i. faktor povprečnosti in splošnosti. Zatorej vse, kar moraš narediti, je to, da se imaš za nepovprečnega, po možnosti nadpovprečnega, pa je stvar rešena :)

četrtek, december 20, 2007 12:11:00 pop.  
Blogger dr. filomena said...

Kaj je že definicija statistike? :-)

četrtek, december 20, 2007 9:40:00 pop.  
Anonymous Morska said...

Dr. F: Nebodijetreba? :)

petek, december 21, 2007 6:20:00 pop.  

Objavite komentar

<< Home