Proslava

Dan je bil vroč, za nekatere junake iz prejšnjega prispevka prevroč. Tudi za enega od mladeničev iz častne čete, ki so ga morali po polurnem pokončnem stanju na mestu ob odhodu za pas prijeti kolegi, da ni zgrmel po tleh.

Na sobotni proslavi me je nekoliko teplo po glavi, da ne premorem spodobnega profesionalnega teleobjektiva. Ni ravno fino, da moraš pri 300mm in 1600 ISo delati s petdesetinko, potem pa še zavistno opazovati, kaj so naredili kolegi s 400 mm fiksnim in monopodom. Morda bom moral pozabiti na svojo antipatijo do težkih objektivov in investirati v rešitev, čeprav te dni menjam fokus in ne vem, koliko časa bom še delal takšne dogodke.

P.S. Tule je še galerija Delovega fotografa, dopolnjena z Bobotovimi fotkami.