Nalomljeno rebro in slovenskega naroda sin

Okej, gre za moje rebro in menda ni res zlomljeno (upam vsaj). Me pa zadnje dni jebeno boli, še posebej v mojem priljubljenem položaju - horizontali.

Nesreča je bila povsem banalna. Tomaž Domicelj te dni po več kot desetih letih izdaja novo plato. To pomeni, da je zelo iskan sogovornik za intervjuje, in za enega od teh je bilo treba narediti portret. Zamislil sem si enega iz žabje perspektive, pri tem pa nekoliko precenil razdaljo med mano in zemljo, zraven pa spregledal kamen, ki je končal med mojimi rebri.

No, čeprav nisem bil nikoli velik fen njegovih izjav in načina razmišljanja, se je tokrat Tomaž izkazal kot luciden, zanimiv in argumentiran intervjuvanec. Ratalo mi je nekaj fajn portretov, za moja rebra pa je bil usoden tale spodaj. Se je splačalo?