Thai razvai

Letos zgleda ne bo $časa$, da bi se v Mankičinem stilu odpravil tja čez na Tajsko, da o Laosu ali Kambodži ne govorim. Zato sem izkoristil namig Moje Najljubše Blondinke, ki si je za ***intrideseti rojstni dan zaželela tradicionalno tajsko masažo. In kaj naj Yours Truly naredi - postava okoli in čaka do konca osemdesetminutnega tretmaja? No go. Tako sem naročil dva komada masaž in kljub zasoljeni ceni lahko rečem - izplačalo se je. Tajke masirajo s komolci, stopali, hodijo po tebi, zvijajo noge in se ukvarjajo z vsako najmanjšo mišico od vključno biceps tricepsov do mrščalke obrvi. Nedotaknjena je ostala le ena: tista, s katero se ponavadi ukvarjajo profesionalke iz Patponga.

In kakšno zvezo ima pričujoči zapis s fotografijo?

Nikakršno pravzaprav, priznam.

Maratonci tečejo častni krog

Sočustvujem s kolegi, ki so danes pokrivali Ljubljanski maraton, da so morali v tem dežju ven, da ne omenjam vstajanje v nedeljo zjutraj (spodaj podpisani še vedno preganja mačke po stanovanju).

Ampak stavim eno stvar: jutri bomo na naslovkah videli dobre stare fotke množice.

Tukaj pa sta dva primera, kako sta se lotila njujorškega maratona dva magnumovca:

Alex Majoli - NYC Marathon 06

Thomas Dworzak - NYC Marathon 07

Vizualno je seveda zanimivejši Majolijev pristop, medtem ko bi Dworzakove fotke lahko posnel katerikoli od naših news fotografov. Ampak kdo bi se lotil dejansko preteči celo traso?

Štirideset dni

Prejšnji teden sem začasno zamenjal poklic: za nekaj dni sem postal šofer.

Peljal sem v Srbijo, v malo mesto blizu Niša, od koder izvira familija po mamini strani. V mestecu živi vse manj ljudi - vsaka druga hiša je prazna, na plakatnih mestih kraljujejo osmrtnice, tokrat se jim je pridružila ena iz naše družine. Umrl je mamin brat, moj stric - to se je sicer zgodilo septembra ravno v času, ko sem bil v Franciji, a je v Srbiji navada, da se grob obišče točno štirideset dni po smrti pokojnika.



Da ne bo koga spodnja fotka zavedla: nisem peljal stoenko in se tudi nisem zavedal, da v Srbiji še vedno kraljuje po cestah. Pri nas je skoraj izumrla.









Komemoracija na grobu je bila skromna in kratka. Prižgali smo sveče, večina obiskovalcev je prinesla kakšen slatkiš za pogostitev, a nihče ni kaj veliko jedel. Počakali smo, da sveče dogorijo, spregovorili besedo ali dve in šli.





Zopet smo se zbrali v lokalni gostilni na kosilu, kjer je bilo eno mesto rezervirano za pokojnika.





Čeprav so bili štirje dnevi ležerni - uspelo mi je zagristi v prvo leposlovno knjigo po dolgem času - so hitro minili. Bili pa so dovolj, da sem spet dobil željo po potovanju po Balkanu. Tako da 2008 definitivno pade en ex-jugo road trip.

Sploh mi je bilo pa fino, da sem lahko fotkal povsem zase.

Last men standing

Pivo je bilo mrzlo, kot je obljubil. Fotke so bile kul, bitlov nismo pogrešali in nikoli ne uganeš, kdo je zadnji šel domov.

Domače branje

Zadnje čase mi nekaj časa ostaja tudi za branje in pravkar sem zaključil z dvema vrhunskima knjigama. Obe sta zbirki intervjujev.

Dialogue with photography sem pograbil po Borutovem nasvetu. Večina intervjujev v njej je starejšega datuma, nastali so nekje v sedemdesetih, zastopano pa je veliko število foto klasikov: Cartier-Bresson, Ketresz, Brassai, Strand, Doisneu, Rodger, Smith ... Pogovori zelo lepo osvetlijo njihove življenjske poti in ni jim bilo vedno lahko.

Kje točno sem izvedel za Image makers, image takers, se ne spomnim. Ta je novejšega datuma in intervjuji se ne omejijo le na fotografe, ampak tudi na foto urednike, kuratorje in podobne profile, ki imajo opravka s fotografijo. Tu so intervjujani kalibri tipa William Eggleston, David LaChapelle, Alec Soth, Martin Parr, Kathy Ryan (NYT magazine)...

Za zaključek si bom sposodil oceno od mojega gurmanskega soimenjaka: s kruhom pomazano!

Park

(c) Kohei Yoshiyuki

Glede na to, da v Ljubljani poteka Mesec fotografije, razstav ne primanjkuje, ampak tiste res zanimive se kakopak dogajajo drugje, na primer v New Yorku. Japonec Kohei Yoshiyuki je s svojo razstavo Park požel precej zanimanja, saj če parafraziram enega od zanimivejših novopečenih foto bloggerjev: njegove fotke združujejo dve meni zelo ljubi stvari: seks in fotografijo. Če to ni dokumentarna fotografija par exellence! Tip je dejansko šel ponoči v park in na infrardeči film fotografiral ljubimce 'in flagrante' in kar je še zanimivejše - kopico voajerjev na delu. Bizarno.

Za več fotk in nekaj naracije si poglej prezentacijo nju jork tajmsa.

Mesec fotografije

Začelo se je. Mesec fotografije so zagnali prejšnji teden, razstavi Photonic moments III (Grad) in Araki (galerija Photon) sta že odprti, danes pa štartajo še tri: Jane Štravs s tržaškim fešnom v Equrni, Matej Sitar z Mongolijo v Kudu in Janez Korošin z metelkovskimi grafiti v hostlu Celica.

Podrobnosti na http://www.mesecfotografije.si/.

* * *

Če slučajno ne bereš komentarjev, je tule še ena najava: tudi v Celju Društvo Fotografov SVIT (www.df-svit.si) organizira mesec fotografije! Program na linku: http://www.df-svit.si/img/MesecFotografije.pdf