Ni nam bilo lahko

Za šest pirov pri mojih letih sem se v soboto zjutraj presenetljivo hitro zbudil. Ni mi bilo preveč slabo in tudi glava bi lahko bolj bolela, tako da sem se z lahkoto pripeljal do izolske marine.

Čas je bil za... moje prvo jadranje! Skos je bilo treba nekaj delat, časa za počitek ni bilo niti za trenutek, kakor nazorno prikazuje naslednja fotka.


Foto: Nejc

Prva post-jadranjska postaja je bil parti znane baterijske tvrtke, na katerem sem ugotovil, da obstajajo tudi bolj zajebani poklici kot je vloga duracellovega bunnyja.



Kolega Tricky naj bi mel intervju z zvezdo večera, ki pa se ni prikazal, zato smo se opolnoči odpravili v Ambasado. Naredil sem portretič Erica Prydza za intervju in mimogrede nekaj standarnih parti fotk.



Tegobe dneva so me kmalu udarile po glavi. Spakiral sem kufre in vožnja nazaj v Ljubljano je bila ena najtežjih ever. Komaj sem se prebil do Ravbarkomande, ugasnil motor in odspal tri kitice.

To je to, jutri grem končno malo na počitek, se beremo čez kak teden.