A sem se pogovedil?

V petek sem se oglasil v Begunjah, kjer sem (in to celo na lastno željo) pokrival Avsenikov festival. Priznati moram, da me že nekaj časa mika it fotkat na eno oreng veselico, pa nekako ne najdem priložnosti (če veš za kakšno dobro v bližnji prihodnosti, javi). Narodnozabavna scena je ena tistih, kjer se praktično nikoli ne gibljem, me pa vedno zanima, kako se drugi ljudje zabavajo. In res - mamce in možaki so bili navdušeni, vzdušje pa je bilo čist na nivoju hudega rock koncerta.

Kar se pa Avsenikov tiče, me neskončno fascinira enormen respekt, ki ga do njih imajo drugi muzkontarji in pričevanja o huronskem uspehu v tujini. Tudi na festivalu so se nastopajoči izkazali kot odlični muzičarji in je nekaj povsem drugega, če to slišiš v živo.

P.S. Zanimivo se mi zdi, kako fantje iz standup gibanja poudarjajo, da počnejo nekaj novega, vendar so komiki del vsake narodnozabavne veselice, le štosi so nekoliko bolj ruralni. Kaj pa je Jaka Šraufnciger drugega kot standup?

P.P.S. Vprašanje iz naslova je seveda retorično. :)

P.P.P.S. Te vrstice nastajajo ob zvokih Avsenikovega zlatega abonmaja na RTVSLO1. :)