In srečni dobitnik Ježkove nagrade 2006 je...

Sašo Hribar!

Bloger čestita in pozdravlja. :)

Večer Meseca Oblikovanja

Včeraj sem se oglasil na večer Meseca Oblikovanja v Media park. Podelili so nekaj nagrad perspektivnim bosanskim in hrvaškim oblikovalcem, na sporedu pa je bila tudi modna revija. Na šanku.

Obupno luknjičavo organizacijo večera so rešile tri stvari:
- Iznajdljiv in občasno celo duhovit voditelj
- Soulfingersi, čeprav igrajo že zlajnane komade, so vseeno prvovrstni šoumeni in v svoj nastop vložijo ogromno energije.
In seveda:
- po nekaj kozarčkih vrhunskega rdečega vina so bili vsi felerji pozabljeni.

Fantje in dekleta: saj je kul, samo ko naslednjič organizirate takšno zadevo se pobrigajte, da bodo podeljevalci nagrad prisotni in dogovorite, kako dolgo mora trajati modna revija.

Chicks on photo-feed

Jake me je nekaj dni nazaj opozoril na Rebbekine fotke na Flickr-ju. Punca je dozdaj pridelala dva milijona (z besedo: dva milijona!) foto-ogledov in čeprav gre del njenega uspeha pripisati dejstvu, da je sama mična prsata bjonda, ki se pogosto pojavlja na svojih stvaritvah, so fotke vseeno kul. Multiplicity je meni njen najzanimivejši set, v katerem seveda nastopa - še več Rebekk in je bil podlaga za serijo oglasov, v kateri so multi-Rebekki dodali še Toyotin avto.

Rebekkine fotke pa so me spomnile še na dve punci, ki sta svetovno slavo pridelali s fotkanjem samih sebe. Cindy Sherman (wiki, MOP, intervju, google images) je prodrla na začetku osemdesetih s serijo Untitled Film Stills, v kateri igra vrsto stereotipnih ženskih vlog, mnogi pa njenemu delu pripisujejo feministične konotacije. Nikki S. Lee (MOCP, ArtNet, članek, google images, amazon) je shodila po Cindyjinih stopinjah konec devetdesetih in se v svojih projektih vključuje v različne subkulture ali priseljenske manjšine ter se portretira kot del njih.

Petkove fešte

Še nekaj uric in predvolilna norija bo zaključena. Danes so bile zaključne fešte ljubljanskih kandidatov, mene so poslali na Zokijevo. Na poti tja sem za las zamudil kopalca v Ljubljanici, ki je prilezel iz vode, preden mi je ratalo spraviti opremo v pogon. Damn! Na fešti nič posebnega, a polno znanih obrazov.

Pozdrav za bralce Fotoholika.


Here enters Lucky.


Evo Pero - še mal pa te bodo spet za mikrofon spustili...


Bloger popravlja pričesko pred skupinskim fotografiranjem.

Sleepers

Posedanje po rdečih preprogah

Del popoldneva sem preživel v parlamentu. Tudi danes je bilo delo v tej ustanovi sestavljeno iz veliko čakanja in bolj malo akcije. Tokrat je bil izplen še posebej uboren, saj je bila seja komisije zaprta za javnost, naročili so me šele po začetku, nekaterih akterjev ni bilo na spregled, drugi pa so se le sprehodili mimo.

In vmes? Dolgčas.

Mladinc,

Klik!

Džusi džus...

Če sem že pripravil galerijo fotk iz Globala za Juicyje, jih objavljam še tule. V Adrenalinovi galeriji. Prve parti fotke po dolgem času, s katerimi sem zadovoljen.

...in še en kul blog.

StockPhotoTalk.

Sreda, četrtek, petek

V sredo sem se zagrebel za fotkanje v Štirki. Ričija so napovedali kot veliko zvezdo in ker je človeku folk v klub prinesel plate za avtogramirat, nimam razloga, da bi jim ugovarjal. Štirkini medtedenski žuri so bli zmeraj fajn in tako je bilo tudi s temle. Vroče je sicer bilo za popizdit, a je nekaj obiskov šanka popravilo temperaturo. Odšel sem relativno zgodaj, vendar ne preden mi je uspelo narediti te fotke.







V četrtek so Juicy Juice padli nepričakovano. Globalovo zamudo napovedane ure koncerta sem ocenil na eno uro, pa se je zavlekla v krepke štiri. A nič ne de. Didžeji so spuščali house in acid-jazz po mojem okusu. Džezi. Fanki. Gruvi. Muzika zame. Do trenutka, ko so začeli igrati tudi v živo, se je scena že krepko razživela. Mel sem se fajn, ratalo je pa tole.








V petek je imela Soraya dveletko. Zabavo so priredili v Laguni, za katero sploh nisem vedel, da ima tako halo. Ali celo klub? No, slabe napovedovalke je rešil soliden program. Ti fantje so res stružili, Obssesion plesalke so res plesale in tiste punce so res v luftu.

Stare mame na klopcah

Naključje je hotelo, da sem fotke iz Budimpešte prečesaval ravno v obdobju, ko je Pubec objavil svoj skoraj-trojni-dvojni-triptih o babicah.

In glej ga šment. Tudi meni se je nabral kup fotk teh sivolasih bitij, le da so budimpeštanske babice bolj utrujene in ponavadi posedajo po klopcah.

Internet, fotografija, prihodnost

Veliko se govori, debatira in špekulira o prihodnosti, ki jo internet prinaša fotoreporterjem.

Začnimo v domačih logih. V zapisu na svojem blogu Borut Peterlin govori o zanimivi ideji: sajtu, ki bi fotografom omogočal zastonjsko objavo in izmenjavo knjig v elektronski - pdf - obliki, kar naj bi za boljše in uspešnejše foto-producente pomenilo tudi komercialne učinke v obliki prodanih printov in navezanih kontaktov z založniki. Ideja je zanimiva in pravzaprav niti ne preveč zapletena za izvedbo (dobre ideje so vedno preproste). Problem bi pa po moje bil v pridobitvi kritične mase uporabnikov, ki bi tam objavljali, saj produkcija knjig ni nujno preprosta zadeva.

Osebno vidim prednosti interneta pred tiskanimi publikacijami predvsem v potencialnem dosegu gledalcev/bralcev, osvoboditvi od kroničnega pomanjkanja prostora in možnosti kombiniranja fotografije z zvokom in premikajočo sliko. No, to zadnje - kombiniranje fotografij z zvokom v obliki flash prezentacij je v teh časih precej vroča zadeva. Magnumov projekt In Motion najverjetneje poznaš. Do sedaj so sproducirali 27 slikovno-zvočnih esejev enega ali večih njihovih fotografov. Pred kratkim pa sem naletel na še en sajt z izjemno zanimivim materialom. MediaStorm ima za sabo 10 prezentacij, zadnja govori o migraciji 23-letnega Afričana iz Kameruna v Francijo. Če imaš dovolj zanimive fotke, se jim lahko javiš za objavo, za prihodnjo produkcijo pa je tule nekaj nasvetov za snemanje zvoka.

Za konec pa še tutorial za sestavljanje multimedijskih prezentacij s programom Soundslides.