Delovna sobota

Pravkar nazaj iz kina, kjer so zame in še ene par drugih zavrteli biografijo Johnnyja Casha Hoja po robu (Walk the line). Zelo luštkan filmček, nekoliko fokusiran na Cashevo samodestrukcijo. Nepopravljiv romantik kot sem, sem se seveda na koncu raznežil ob podatku, da sta Johnny in June umrla v treh mesecih eden za drugim. Joaquin Phoenix blesti, ravno tako Reese Witherspoon. In ko smo ravno pri njej, a bi preveč pokvaril svoj ugled, če priznam, da mi je bila Blondinka iz Harvarda super film?

Dovolj o filmih, če hočem upravičiti naslov, je potreben tudi tale odstavek. Čaka me obdelava fotk, ki se je lotevam že od poletja. 282 RAW fajlov rabi mojo pozornost (pretvorba RAW -> TIFF, dodatna barvna korekcija v PS, odstranitev posledic praha na senzorju, captioning in keywording).

Včeraj sem šel spat ob 4.40. Danes bo IMO rezultat podoben.


P.S: Pravkar ugotavljam, kako kul je album bivšega frontmena Stone Roses Iana Browna Music of the Spheres. Čista psihadelija.

Digital journalist...

... praznuje 100. izdajo.

Spletni časopis ameriških fotoreporterjev Digital journalist je februarja izdal stoto mesečno številko. Pri njih se vedno najde kak zanimiv članek o delu fotoreporterjev plus dve fotografski galeriji. Tokrat sta to Alec Soth s serijo Niagara in Mary Ellen Mark s fotoreportažo o bombajskih prostitutkah

Majo tudi arhiv, kjer se da videt tudi vseh prejšnjih 99 komadov. Priporočam.

Emzin in World Press Photo

Prejšnji teden je bil čas, ko so obelodanili rezultate dveh natečajev: Emzinova fotografija leta in World Press Photo

Prav težko je srečati človeka, ki bi bil z rezultati Emzinovega natečaja zadovoljen. Pravzaprav takšnega sploh ne poznam, niti ne poznam koga, ki pozna koga, ki mu je bila zadeva všeč. Nagrade se mi sicer niso zdele napačne, še posebej ne reportažna, kjer je bila Manca brez konkurence. Vse ostalo pa je bilo, razen posameznih svetlih točk, bolj bogo.

Če Emzin forsira *avtorsko* fotografijo, je pri WFP alfa in omega profesionalna novinarska fotografija. In če v 'news' kategorijah prevladuje predvidljiv tok vojn, kaosa in naravnih katastrof, se med ostalim najde marsikatera u iber kul zadeva, kot je recimo tale fotka afganistanskega fuzbala Davida Guttenfelderja ali pa tale hud portret Pietra Huga.

Morda bi tudi slovenski reporterji rabili takšen natečaj.

Chris Anderson v Sloveniji

Pravzaprav se mi zdi kar fino, da lahko začnem z obiskom Chrisa Andersona. Fotke sicer nimam, ker sem šel na njegovo predavanje golorok.

Chris Anderson je zdajšnji Magnumov fotograf in bivši član agencije VII. Cel car in eden mojih najljubših reportažnih fotografov. Ko sem včasih prečesaval VII sajt, sem najprej počekiral njegove fotke. Na predavanju je pokazal nekaj svojih fotk in govoril o delu reportažnega fotografa.

Tukaj je še nekaj podatkov za equipment-frike:

• Chris je pravkar nabavil Canon 5D in je nad njim totalno navdušen
• Včasih uporablja tudi Olympus 7070. V Iraku je imel s sabo 2 (da je lahko z aparatom št.2 fotkal medtem ko je aparat št.1 procesiral fotke)
• Uporablja samo dva objektiva: 35 in 50 mm